Ob svetovnem dnevu lutk vas vabimo k prebiranju poslanice naše "največje" lutkarice Alice Čop, preberete pa si lahko tudi slovensko poslanico ob tej priložnosti ... Vsem našim lutkaricam in lutkarjem pa iskrene čestitke ob prazniku in še veliko igrivega, ustvarjalnega navdiha!
Dragi gledalci, prijatelji Lutkovnega gledališča Velenje!
Najbrž dobro veste, da na današnji dan, 21. marca, vsako leto obeležujemo svetovni dan lutk - praznik vseh lutkarjev sveta - in tudi vseh vas, ljubiteljev lutkovnega gledališča. Letošnji je za nas, Lutkovno gledališče Velenje, še toliko bolj poseben in svečan, saj z marcem vstopamo v svojo 20. sezono delovanja. Za nami je dolga pot in upamo, da pred nami leži še daljša.
V preteklih 19 letih smo pripravili 36 različnih predstav – zadnje 4 v času pandemije, delno online, a vse se da, če je le volja in želja. Zanje smo izdelali natančno 374 lutk in nešteto rekvizitov, kostumov in scenskih elementov; napisali smo glasbo in besedilo, narisali tehnične načrte lutk in scene, si zamislili kroje kostumov, plesne korake, postavljali luči ... Sami smo izšolali že več kot 30 lutkarjev, od katerih jih trenutno v lutkovnem gledališču nastopa 8. Na repertoarju imamo 17 živih predstav. Odigrali smo več kot 650 nastopov po celi Sloveniji, nekatere tudi na Hrvaškem in v Avstriji. A vse to so zgolj številke. Nehajmo torej naštevati, kajti, kar je najbolj pomembno, kar zares šteje, je dejstvo, da smo se povezali ljudje. Ustvarjalci. Gledalci.
Pravzaprav nas povezujejo pravljice. Pravljice imajo čarobno moč. Od pamtiveka nam predajajo modrost naših prednikov. Odpirajo naše misli in pomirjajo naše duše. Učijo nas, kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kaj slabo in kako se spopasti s tegobami življenja, s težkimi in nerazumljivimi situacijami.
Te dni pripravljamo že našo 37. predstavo. Pomembna je, simbolična, saj z njo vstopamo v 20. leto delovanja. Pripoveduje o navihanem, zmeraj nasmejanem fantku Petru Nosu z neizmerno domišljijo, ki nas, tudi takrat, ko kaj ušpiči, nasmeje s svojo iskrenostjo. Vsak otrok na tem svetu bi se moral, kot Peter Nos, od jutra do večera brezskrbno igrati, veselo skakljati, nagajati, svobodno plezati po drevesih in riti po pesku po mili volji. Žal se še kako boleče zavedamo, da nimajo vsi otroci te sreče.
Živimo v sila nenavadnih, nepredvidljivih časih in najbrž vsi pri sebi razmišljamo: “Kaj lahko naredim, kaj lahko skupaj naredimo, da bo svet lepši, boljši?” Lutkarji pač z vsem srcem verjamemo v čarobno, zdravilno moč pravljic. Z njihovo pomočjo malo po malo učimo otrok veselja do življenja. Učimo jih zvedavosti, odprtosti, sprejemanja drugačnosti, spoštovanja kultur, spoštovanja narave, in predvsem, da vsako življenje šteje – tako življenje ljudi, kot živali. Idealistično verjamemo, da otrok, ki odrašča obkrožen s pravljicami, odraste v dobrega človeka. In če bodo na svetu le dobri ljudje, bo svet lep in varen kraj ... Alice Čop, vodja Lutkovnega gledališča Velenje