OZN je leta 2017 na slovensko pobudo soglasno sprejel 20. maj
za svetovni dan čebel. S tem se je zaključil večletni trud Čebelarske zveze
Slovenije, slovenske politike in diplomacije za sprejetje tega dneva, ki je
namenjen zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka – od njih je
odvisna kar tretjina vse pridelane hrane; opraševalci, med katerimi imajo
čebele najpomembnejšo vlogo, pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji in
varnosti preskrbe s hrano, s svojim delovanjem pa ohranjajo biotsko
raznovrstnost. Poleg čebel so pomembni opraševalci tudi bližnji sorodniki
čmrlji.
Slovenski čebelarji na svojo
avtohtono čebelo - kranjsko sivko niso navezani le zaradi tradicije, ampak se
zavedajo pomena ohranjanja njene pasemske čistosti zaradi njenih izjemno
pozitivnih lastnosti, kot sta krotkost in delavnost. 20. maj ima tudi sicer
simbolno težo za Slovenijo, saj je za svetovni dan čebel proglašen prav rojstni
dan Antona Janše, čebelarja in slikarja iz Breznice na Gorenjskem, ki je s
svojimi pisnimi dognanji in praktičnim učenjem v novoustanovljeni šoli na
Dunaju pod patronatom avstro-ogrske cesarice Marije Terezije utemeljil moderno
čebelarstvo.
Anton
Janša, Jugoslavija (spominska izdaja, 28. 9. 1973), 1 znamka, 80 par (0,80 din)
Spominska izdaja ob 200-letnici
smrti. Anton Janša, slovenski slikar in čebelar, rojen 20. maja 1734, Breznica pri Žirovnici
(na Gorenjskem), umrl 13. september 1773, Dunaj.
Anton Janša je znan kot začetnik
modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel. Akademsko
izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na dunajskem
cesarskem dvoru. Kljub svojemu talentu za slikanje se je odločil za
čebelarjenje, s katerim se je začel intenzivno ukvarjati leta 1769. Zaslovel je
s svojimi predavanji, na katerih se je kazalo njegovo zelo natančno poznavanje
čebel. V nemškem jeziku je napisal dve pomembni knjigi: Razpravo o rojenju
čebel in Popolni nauk o čebelarstvu. Cesarica Marija Terezija je po njegovi
smrti izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po
njegovih knjigah. Po njem nosi ime čebelarski muzej v Radovljici in čebelarska
plemenilna postaja na koncu doline Završnice. Janšev rojstni dan je bil izbran
za svetovni dan čebel.
Fauna,
čebele Jugoslavije (spominska izdaja, 25. 5. 1978), 4 znamke
Apis mellifica L. (zahodna
medonosna čebela); nominalna vrednost: 1,50 din
Halictus scabiosae
Rossi (velika trakasta čebela iz družine znojnic); nominalna vrednost: 3,40
din
Xsilocopa violacea
L. (lesna čebela); nominalna vrednost: 4,90 din
Bombus
terrestris L. (temni zemeljski čmrlj); nominalna vrednost: 10,00 din
Slovenija – Evropa v malem (kulturno-etnična dediščina)
Čebelnjak,Slovenija (redna izdaja, 30. 5. 1997), 1 znamka; nominalna vrednost: 70 SIT
Čebelnjak na znamki je ena izmed
okoli 30 tovrstnih rednih znamk v tolarski nominali, ki jih je pošta Slovenije
izdajala od leta 1993 do 2004 na temo Slovenija – Evropa v malem, kulturno-etnična
dediščina. Na celotni seriji so motivi bogate slovenske materialne etnološke
kulturne dediščine in seveda ni smel izostati tipični slovenski čebelnjak.
Živalstvo – čebele, Slovenija(spominska izdaja, 23. 5. 2001), 4
znamke (mala pola/četverec)
Kranjska
čebela - Apis mellifera carnica
Delavka;
nominalna vrednost: 24 SIT
Matica;
nominalna vrednost: 48 SIT
Troti; nominalna
vrednost: 95 SIT
Čebelji
roj; nominalna vrednost: 170 SIT
Panjske končnice, Slovenija (2003-2006),4 znamke, tradicionalni
motivi s panjskih končnic
Ogrebanje roja(spominska izdaja, 22. 5. 2003), nominalna vrednost: 218 SIT
Mlinar in njegova
žena (spominska izdaja, 21. 5. 2004), nominalna vrednost: 218 SIT
Pastir strelja na
orla (spominska izdaja, 20. 5. 2005), nominalna vrednost: 221 SIT
Dekle tepe fante(spominska izdaja, 19. 5. 2006), nominalna vrednost: D (SIT)
Živalstvo – čmrlji, Slovenija (spominska izdaja, 28. 9. 2012), 4 znamke
Veliki črno-rdeči čmrlj; nominalna vrednost: 0,40 €
Bombus lapidarius.Spada med naše večje čmrlje. Poraščen je s črnimi, na koncu zadka pa z rdečimi
dlačicami. Rilček imajo srednje dolg, 10–14 mm. Družine so zelo močne, od 100
do 300 osebkov. Gnezda si matice poiščejo pod zemljo v gnezdih malih sesalcev tako
na travnikih kot v gozdu. Oprašujejo prek 200 vrst rastlin, med njimi tudi
veliko kulturnih, na primer sadno drevje in detelje.
Rjavi čmrlj; nominalna
vrednost: 0,44 €
Bombus pascuorum. Je
srednje velik čmrlj, ki je poraščen z bledo rdečerjavimi, sivočrnimi ali
rumenorjavimi dlačicami. Dolžina rilčka je med 13 in 15 mm. Gnezda so srednje
velika, od 60 do 150 delavk. To je naša najbolj razširjena vrsta. Gnezda si
spletajo največkrat na površju v gozdu, ob grmičkih, v ptičjih gnezdih in na
gospodarskih poslopjih.
Travniški čmrlj; nominalna
vrednost: 0,77 €
Bombus humilis. Je
manjši čmrlj, ki je poraščen s sivimi ali črnimi dlačicami, matica in samček pa
lahko tudi z rjavimi. Rilček je dolg od 12 do 14 mm. V gnezdu živi lahko do
okrog 100 delavk. Gnezda si gradijo na sončnih travnatih območjih. Zaradi
strojne košnje so v ravninskih predelih zelo ogroženi. So tipični opraševalci
sadnega drevja, grmovnic in travniških cvetlic. Pri paši na cvetju so izredno
hitri, hitrejši od večine drugih čmrljev in seveda tudi od čebel.
Svetli zemeljski čmrlj(blok), nominalna vrednost: 0,92 €
Bombus lucorum. Svetli
zemeljski čmrlji spadajo med naše najlepše čmrlje. Telo jim pokrivajo črne,
rumene in bele dlačice. Imajo zelo kratek rilček, 8–10 mm, zato pri cvetovih z
dolgim vratom pridejo do medičine tudi tako, da cvet pregriznejo pri dnu in
skozi luknjico dosežejo zaželeno hrano.
Svetovni dan
čebel 2018 (spominska izdaja, 25. 5.
2018)
Slovenija, Svetovni dan čebel, Kranjska sivka na cvetu; nominalna vrednost: 1,00 €
Slovenija je edina država v Evropi, ki je zakonsko zaščitila
čebele. Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila 20. maj, rojstni
dan začetnika modernega čebelarstva Antona Janše (1734–1773), za svetovni dan čebel. Znamka ob
prvem svetovnem dnevu čebel.