Svetovni dan Zemlje praznujemo 22. aprila z različnimi dogodki, ki nas vsako leto znova spominjajo, da
smo prav ljudje tisti, ki planet najbolj ogrožamo, prav tako pa smo tudi edini,
ki lahko ogrožajoče ravnanje in obnašanje spremenimo v trajnostno in sočutno
rokovanje z njim. Praznovanje se je prvič organiziralo 1970. leta in ga zdaj
koordinira globalna mreža Dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo,
podaljšanega tudi v ves teden, v več kot 192 državah.
Naj nam praznovanje prinese
odgovornost za boljše varovanje našega planeta. Bodimo sprememba, ki jo želimo
videti v svetu. Denarnica je naše orožje. Ko prevzamemo odgovornost za naše
nakupe, prevzamemo odgovornost za naš planet. Ukrepajmo, ljubimo in zaščitimo
Zemljo!
VISOKA
CENA HITRE MODE (v praksi na ogled v vitrini na Cankarjevi ulici)
Šteje vsak okoljski vtis vsakega kosa oblačil. Spremeni sebe in
spremenil boš svet, pravijo. Spremenimo torej svoje navade in se začnimo
oblačiti bolj trajnostno. Odgovornost mora sprejeti industrija, a tudi
potrošniki lahko naredimo korak naprej. Če bi vsi nehali obiskovati trgovine s
hitro modo, bi se tudi industrija morala spremeniti.
PROBLEMI
· Onesnaževanje
zraka: Tekstilna industrija letno proizvede 1,7 milijona ton toplogrednih plinov
(ali 5 % vseh izpustov toplogrednih plinov)
· Onesnaževanje
vode: Pri barvanju in proizvodnji tekstila se uporabi ogromne količine vode
in preko 3500 različnih strupenih kemikalij, škodljivih za človeka in okolje. 20
odstotkov odpadnih voda proizvede tekstilna industrija.
· Izsuševanje
vodnih virov: Po izračunih naj bi modna industrija vsako leto porabila 79
milijonov m³ pitne
vode. Za proizvodnjo ene majice porabimo do 3 m³vode, za en par kavbojk pa do 10 m³vode.
· Neučinkovita
reciklaža oblačil: Kar 85 % vseh oblačil konča na deponijah. Razlog je v tem,
da lahko recikliramo le 1 % starih oblačil, saj je večina oblačil narejenih iz
mešanice tekstilnih vlaken.
· Hitra
moda: Danes kupimo za 60 % več oblačil kot pred 15 leti. Kupimo 2x več
izdelkov, kot jih potrebujemo. Čas uporabe oblačil smo skrajšali za več kot
polovico.
· Nižja
kakovost oblačil: Več kot 60 % naših oblačil je izdelanih iz sintetičnih
materialov, katerih izvorna surovina je tudi nafta.
· Onesnaževanje
z mikroplastiko: Sintetična vlakna iz oblačil so eden glavnih virov
mikroplastike v oceanih. Z enim samim pranjem perila lahko v vodo spustimo več
kot 700.000 mikrovlaken, ki pristanejo v morju, v pitni vodi, v telesih vseh živih
bitij.
REŠITVE
· Spodbujajmo
kroženje oblačil: Ponovno uporabimo, podarimo, delimo, zamenjamo. Kroženje
oblačil ne spodbuja nove proizvodnje, a vseeno popestri našo garderobo.
· Kupujmo
pametno in ozaveščeno. Kupujmo manj in bolj kritično. Pozanimajmo se o
izvoru oblačil. Kupujmo oblačila z ustreznimi certifikati.
· Kupujmo
kvalitetna oblačila, ki jih nosimo dlje.Včasih so nekatere kose nosili tudi po več desetletij, danes pa znaša povprečna
življenjska doba oblačil zgolj tri leta.
· Pozorni
bodimo na materiale. Kakovostno narejeno oblačilo kasneje postane odpadek, njegovo
vzdrževanje pa ne povzroča novih obremenitev za okolje, npr. v obliki
mikroplastike.
Predlagamo vam, da si na povezavi TUKAJ
ogledate pretresljiv in odličen dokumentarec ŽEJNI SVET (La soif du monde), ki ga je ustvaril
svetovno znani režiser in fotograf Yann Arthus-Bertrand.
Njegov zaščitni znak so odlični posnetki Zemlje iz zraka. Je ustanovitelj fundacije GoodPlanet, ki s
številnimi projekti izobražuje o okoljski problematiki in dviga zavest o pomenu
ohranjanja narave in trajnostnega družbenega razvoja.
Film Žejni svet, ki je posnet v okoli 20 državah,
razkriva skrivnostni in navdušujoči svet celinskih voda skozi spektakularne
zračne posnetke, narejene v težko dostopnih in redko posnetih krajih, kot sta
denimo Južni Sudan ali Severni Kongo. Posnetki nam omogočajo odkrivanje
najlepših pokrajin na našem planetu, jezer, rek in mokrišč, ki jih je ustvarila
voda. Izjemni zračni pogled na svet se združuje s trdo vsakodnevno realnostjo
vseh tistih ljudi, ki jim vode primanjkuje in ki zaradi njenega pomanjkanja
celo umirajo, ljudi, ki so vključeni v vsakodnevno bitko, da bi vodo dobili, jo
prečistili ali jo pripeljali do tistih, ki jo potrebujejo.
Ogled omogoča Arnes (v
sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani).