Mednarodni plesni projekt He, he, helium je nastal v produkciji Hiše kulture Celje in Festivala Velenje ter koproducentov The Kirov Dance Company (Nemčija), Udruženja Sretna familija (BiH) in ISFTH Foundation (Nizozemska). Častni pokrovitelj slovenske premiere je nj. eksc. Igor Popov, veleposlanik Republike Makedonije.
Osnova zanimivega dela je istoimenska pesem mlade sarajevske pesnice Adise Bašić. Simbolika minljivosti in očarljivosti balona, polnjenega s helijem, je projektni sinonim za nekdanjo skupno državo in osnova koreografije mednarodno priznanega makedonskega plesalca in koreografa Igorja Kirova, ki bo s štirimi plesalci iz Hrvaške, Slovenije in Italije poustvaril zgodbo o popotovanju po postjugoslovanskem kulturnem prostoru – kot pravi koreograf: »Zgodbo o otrocih ločenih staršev, ki ponovno iščejo skupno pot.« Pomemben del projekta je tudi avtorska glasba slovensko-makedonskega skladatelja in klarinetista Gorana Bojčevskega.
Izbor Velenja za realizacijo velikopoteznega mednarodnega sodelovanja ni naključen, saj je vzpon središča Šaleške doline zaznamovan s preteklostjo rajnke Jugoslavije. Mesto je tudi po propadu države v procesu tranzicije našlo samoniklo pot, ki jo uspešno združuje s trdno vizijo urbane prihodnosti. Pobudnica projekta je celjska baletnica Mojca Majcen, ki bo pri projektu tudi aktivno sodelovala kot plesalka in producentka. Plešejo še Petra Valentič (Hrvaška) ter italijanska baletnika Armando Disanto in Maurizio Giunti. Dramaturška zasnova je v rokah znanega sarajevskega gledališkega para – Zorana in Mirjane Lešić.
Koreo-drama He, he, helium svoj navdih išče v istoimenski pesmi mlade sarajevske pesnice Adise Bašić in je kratka zgodba o skupini potnikov na vlaku Orient Express, nekje pred vrati Evrope …
Potujoč od vzhoda proti zahodu se vlak iz neznanega razloga ustavi pred slovensko-hrvaško mejo. Skupina štirih mladih se po spletu okoliščin sreča v majhni čakalnici drugega razreda na lokalni železniški postaji.
Prihajajo iz raznih krajev postjugoslovanskega prostora, različni (a vendarle podobni), vsak s svojo zgodbo, prežet s kulturno-zgodovinsko izročilom svojih krajev. Predstavijo se kratko, vzvišeno. Strasti nadvladajo razum in tok dogodkov v čakalnici postane nepredvidljiv. Razgreta čustva se pnejo od evforije in depresije, ljubezni in ljubosumja, vse tja do gneva in agresije. Po duhovnem in telesnem zlogu (nekateri osramočeni, drugi ranjeni) se, utrujeni od vseh dogodkov, skušajo dvigniti v normalno stanje kot feniks iz pepela. Zaklenjeni v malem prostoru, prisiljeni živeti z nastalim alter egom, z neizrečenimi željami, sencami preteklosti, izgubljenim upanjem na boljše čase, se sprašujejo o tem, kako in kje lahko nadejo ključ vrat tega zapora.
In tudi mi sprašujemo ... Sebe, njih in vas! Imamo dovolj moči v tem pisanem helijevem balonu, našem komičnem dvojniku, tihem uporniku, ki se upira disciplini in delitvi, da se osvobodimo in zletimo v svobodno nebo? Mi verjamemo v to!
Koreografija:Igor Kirov
Dramaturški koncept:Mirjana Blaževič Lešič
Gledališki svetovalec:Zoran Lešić
Glasba:Goran Bojčevski
Kostumografija:Ivona Novak
Vizualna podoba:Matija Kovač
Plesalci:Mojca Majcen, Petra Valentić, Armando Disanto, Maurizio Giunti
Posnetek:Orkestra Hiše kulture Celje, dirigent Simon Dvoršak (Goran Bojčevski, pihala; Maša Mareš, Tanja Miklavc, Andrej Gubenšek, 1. violine; Špela Jevnišek, Maruša Kotnik, 2. violine; Katja Žekar, Špela Pirnat, viole; Tina Rejc, Katarina Kozjek, violončela; Miha Firšt, kontrabas; Dušan Kneževič, bas kitara; Igor Feketija, klaviature; Damir Korošec, tolkala)
Snemano:Studio Melopoja v Slovenj Gradcu
Tonski mojster, snemalec in glasbeni producent:Boštjan Podlesnik
Pomoč pri masteringu:Igor Feketija in Dušan Knežević
Oblikovanje svetlobe:Davorin Štorgelj
V koreo-drami oziroma plesnem popotovanju z naslovom He, he, helium se skozi dramaturški proces postavljajo vprašanja in ponujajo odgovori o problemih (ki nad nami lebdijo kot helijev balon), kako kulturološko povezati nove, majhne države postjugoslovanskega prostora in jim odpreti vrata Evrope … Kako odkriti z očitnim in jasnim tisto, kar je nevidno?
He, he, helium je napolnjen z balkanskim humorjem, z veliko mero sarkazma in zgodbo o tem, kar nas boli, celotna projektna zasedba pa stremi k istemu cilju – povezani smo močnejši!
Proces oplajanja znanja – koreografa Igorja Kirova, umetniškega para Mirjane in Zorana Lešića, skladatelja Gorana Bojčevskega, kostumografke Ivone Novak, oblikovalca in arhitekta Matije Kovača in producenta Gregorja Deleje ter sodelavcev Festivala Velenje, skupaj s štirimi vrhunskimi plesalci – Mojce Majcen, Petre Valentić, Armanda Disanta in Maurizia Giuntija, nas navdaja z upanjem, da bo ples povrnil tisto moč, ki je danes na Balkanu še kako oslabljena.
Plesalci skozi gib in ekspresivne ter močne plesne poteze odslikavajo stereotipne karakterje različnih prostorov, od koder prihajajo oziroma jih, preko svojih vlog, predstavljajo. Pred gledalci počasi razvijajo, odstirajo tančice, portretirajo in jih razgaljajo z vsemi vrlinami in slabostmi. Preteklost, ki noče v pozabo, izdane sanje, ponovno odkrivanje samih sebe in drug drugega, s ciljem, da bi dosegli mir in ljubezen
Gledališki fokus je usmerjen v osveščanje, razvoj čustev in iskrenosti med liki oziroma državami. Zaradi nerazložljivega sovraštva in poskusov nadvlade posameznega naroda nad drugim, se je zgodila agresija ter duševni in materialni razpad. V tej vojni ni bilo zmagovalcev! S predstavo iščemo ultimativno pomiritev in edinost. Govorimo o nas samih, ljudeh z Balkana, o naših razlikah in podobnostih in o nenavadni povezanosti. Moramo se soočiti z lastno identiteto in preko nje poiskati univerzalno sprejemljivo rešitev. Predstava je naš krik, naš poziv k zbliževanju in razumevanju, tako kulturološko kot tudi ekonomsko.
Tako kot v našem projektu so tudi nad Balkanom lebdeli lepi, pisani helijevi baloni. Vsi so počasi izpustili, razen enega, ki se nam nasmiha od zgoraj kot naš dvojnik in nam daje upanje za edinost in bratstvo.