banner image

Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici?

  • Alice Čop
  • 30
  • 2+ let
To je lutkovna predstava, ki je nastala po motivih vsem znane otroške pravljice. Prvi jo je zapisal francoski pisatelj, moralist in izobraženec Charles Perrault že leta 1697 v knjigi Pravljice mati goske. Njegova Rdeča kapica je metafora neposlušne mlade deklice, preveč zaupljive do tujih gospodov, ki so kot »volkovi«. Brez »garde dame« se nikakor ne bi smela sama podati v temen gozd, zato slabo konca … Rdeča kapica, ki jo pripovedujemo današnjim otrokom, je verzija bratov Grimm iz leta 1812 – nekoliko manj zapletena, čeprav je še vedno dokaj kruta; volka na koncu razrežejo in mu v trebuh zašijejo kamne, nakar revež utone v vodnjaku. Po pravici povedano, gre za eno prvih grozljivk, ki jo slišijo nežna ušesa naših otrok. V naši predstavi nas je zanimalo, kako se ob vsem tem počuti volk, in kaj bi bilo, če bi nekega dne preprosto rekel: »Dovolj imam!« Pravljico odločno rešuje gospod Pavliha, ki je volku stalno za petami. 
Režija in scenarij:Alice Čop
Scenografija:Kajetan in Alice Čop
Igrajo:Ema Hozjan, Vanja Kretič in Mojca Mačkovšek
Glasba:Gorazd Planko

Volkova pesmica

Zakaj za vse sem zver? 
Kar neka divja zver?
Zavedam se, da volk sem, a kaj potem?
Rad skačem, tečem, lajam, 
ko lačen sem, pač jem!
Kot vsak kosmati kužek sem!
In to prav dobro vem!
Ahuuuuu!
Prelepo tulim in lajam, 
s košatim repom maham!
Vseh domačih kužkov prednik sem!
Noge 'mam res vitke, hitre,
pa kožušček gost in čeden
in kar nekaj  ostrih  zob  imam!
Volkovi smo res brihtni, 
družabni in igrivi …
Poglejte, kakšne fine uhlje 'mam!
Ahuuu!
Povejte mi –  zakaj sem stalno sam?

Nazaj