Sofia Coppola (Marie Antoinette, Izgubljeno s prevodom) razkriva drugo plat ameriškega mita o kralju rock’n’rolla v nežni, rahločutni zgodbi o dekliškem hrepenenju, odraščanju v pravljici in iskanju lastne življenjske poti. Po knjigi Priscille Presley Elvis and Me.

Piše se leto 1959. Štirinajstletna Priscilla Beaulieu z družino živi v ameriškem vojaškem oporišču v Wiesbadnu. Nekega dne prejme povabilo na zabavo Elvisa Presleyja, ki v Nemčiji služi vojaški rok … »Ganili so me spomini Priscille Presley na leta, ki jih je kot mlada ženska preživela v Gracelandu. Skušala sem ujeti njene občutke, ko je vstopila v Elvisov svet in kasneje iz njega izstopila, da bi našla lastno pot. Kot umetnici se mi zdi pomembno, da svet prikažem skozi oči svojih likov, brez obsojanja. Vedno so me zanimale teme identitete, izkušnje in preobrazbe. Film raziskuje, kako Priscilla najde samo sebe, pa tudi kaj zanjo in za naslednje generacije pomeni biti ženska. Na poti v odraslost je doživela stvari, ki jih doživljajo vsa odraščajoča dekleta, vendar se je z njimi soočila v skrajno nenavadnih okoliščinah. Njena zgodba je edinstvena, hkrati pa se v njej lahko vsi prepoznamo. /…/ Priscillo so v svetu tabloidov večinoma videli kot ‘Elvisovo otroško nevesto’, meni pa se je zdelo, da lahko povem veliko bolj zanimivo zgodbo: o dekliški želji, ki se ji je uresničila, toda ne tako, kot si je predstavljala; o odraščanju v neverjetni slavi, a tudi strašanski osamljenosti; o tem, kako se ljudje naučijo živeti v mehurčkih, hkrati pa čutijo potrebo, da bi jih razbili; o moči, ki jo je Priscilla potrebovala za spoznanje, da mora Elvisa zapustiti, čeprav ga je imela rada.« – Sofia Coppola

Festivali, nagrade: Benetke (nagrada za najboljšo igralko); Mill Valley (nagrada za režijo); nominacija za zlati globus za najboljšo igralko v drami; London; New York; Viennale; Liffe