Hrvaški režiser nam skozi oči mladega Ilira prikaže neusmiljen arhaični svet, ki nam je bliže, kot bi pričakovali. Leta 37 pr. n. št. se mladi Ilir Volsus pridruži rimski enoti na nevarnem potovanju v eno najmračnejših regij cesarstva. Na videz preprosta naloga pobiranja davkov se sprevrže v napeto srečanje z domnevno pokorjenimi ilirskimi plemeni … »Osebna strast ter zanimanje za zgodovino, arheologijo, genetiko in antropologijo sta me spodbudila k razmisleku o lastni identiteti, pa tudi o identiteti širše skupnosti, ki ji pripadam. Film je nastal iz radovednosti: v čem se razlikujemo od ljudi, ki so naseljevali balkanski prostor pred dvema tisočletjema, in v čem smo jim podobni? Koliko njihove miselnosti in kulture smo podedovali – če sploh kaj? Skušal sem obuditi naše (po vsem sodeč) sorodnike: njihove strahove, upe, sovraštva in ljubezni. Namen filma je gledalcu ponuditi izkušnjo potovanja skozi čas; omogočiti mu skoraj dokumentaren vpogled v zgodovinsko, civilizacijsko in kulturno oddaljene posameznike in skupnosti, ki pa so nam geografsko in občečloveško blizu. /…/« – Simon Bogojević Narath

»To je prvi film z dialogi v ilirščini, starodavnem jeziku, ki ga nihče več ne govori in o katerem vemo zelo malo, saj nimamo ohranjenih besedil. Posnetih je bilo seveda več filmov, v katerih so igralci govorili v izumrlih jezikih. Spomnimo se na primer Kristusovega pasijona (The Passion of the Christ) Mela Gibsona, kjer se pogovarjajo v aramejščini in latinščini, pa filmov in serij, v katerih lahko slišimo povsem izmišljene jezike, recimo klingonščino. Nisem pa še videl filma, posnetega v jeziku, ki je zares obstajal, a imamo o njem premalo podatkov, da bi lahko zanesljivo vedeli, kakšno besedišče in slovnico je imel. Ilirščina, ki jo govorijo v našem filmu, je tako v nekem smislu na pol poti med aramejščino in klingonščino. /…/ Je plod domišljije in intuicije, vendar ima svojo slovnico, ki so jo igralci izvrstno osvojili. /…/ Slovnica je preprosta, nekakšna mešanica med indoevropščino in albanščino, prav tako pa tudi besedišče, ki sem ga rekonstruiral za potrebe dialoga.« – Ranko Matasović, indoevropeist in splošni jezikoslovec

Festivali, nagrade: Pulj (svetovna premiera, zlata arena za najboljšo masko); Sarajevo; Split; Festival slovenskega filma Portorož; Festival neodvisnega filma Bahia (najboljši igrani celovečerec); Cottbus; Torino