Zgodovinska drama, 95 min (Hrvaška,
Kosovo, Bosna in Hercegovina, Italija, Slovenija)
Režija: Simon Bogojević Narath
Igrajo: Filip Križan, Ylber Bardhi, Robert Prebil, Adrian Pezdirc, Ilir
Prapashtica, Ana Takač, Franjo Dijak, Alan Katić, Jasmin Telalović, Siniša
Labrović, Labeat Bytyçi, Edi Čelić, Elvis Bošnjak
Hrvaški režiser nam skozi oči mladega
Ilira prikaže neusmiljen arhaični svet, ki nam je bliže, kot bi pričakovali. Leta
37 pr. n. št. se mladi Ilir Volsus pridruži rimski enoti na nevarnem potovanju
v eno najmračnejših regij cesarstva. Na videz preprosta naloga pobiranja davkov
se sprevrže v napeto srečanje z domnevno pokorjenimi ilirskimi plemeni … »Osebna
strast ter zanimanje za zgodovino, arheologijo, genetiko in antropologijo sta
me spodbudila k razmisleku o lastni identiteti, pa tudi o identiteti širše
skupnosti, ki ji pripadam. Film je nastal iz radovednosti: v čem se razlikujemo
od ljudi, ki so naseljevali balkanski prostor pred dvema tisočletjema, in v čem
smo jim podobni? Koliko njihove miselnosti in kulture smo podedovali – če sploh
kaj? Skušal sem obuditi naše (po vsem sodeč) sorodnike: njihove strahove, upe,
sovraštva in ljubezni. Namen filma je gledalcu ponuditi izkušnjo potovanja
skozi čas; omogočiti mu skoraj dokumentaren vpogled v zgodovinsko, civilizacijsko
in kulturno oddaljene posameznike in skupnosti, ki pa so nam geografsko in
občečloveško blizu. /…/« – Simon Bogojević Narath
»To je prvi film z dialogi v ilirščini,
starodavnem jeziku, ki ga nihče več ne govori in o katerem vemo zelo malo, saj
nimamo ohranjenih besedil. Posnetih je bilo seveda več filmov, v katerih so
igralci govorili v izumrlih jezikih. Spomnimo se na primer Kristusovega
pasijona (The Passion of the Christ) Mela Gibsona, kjer se pogovarjajo v
aramejščini in latinščini, pa filmov in serij, v katerih lahko slišimo povsem
izmišljene jezike, recimo klingonščino. Nisem pa še videl filma, posnetega v
jeziku, ki je zares obstajal, a imamo o njem premalo podatkov, da bi lahko
zanesljivo vedeli, kakšno besedišče in slovnico je imel. Ilirščina, ki jo
govorijo v našem filmu, je tako v nekem smislu na pol poti med aramejščino in
klingonščino. /…/ Je plod domišljije in intuicije, vendar ima svojo slovnico, ki
so jo igralci izvrstno osvojili. /…/ Slovnica je preprosta, nekakšna mešanica
med indoevropščino in albanščino, prav tako pa tudi besedišče, ki sem ga rekonstruiral
za potrebe dialoga.« – Ranko Matasović, indoevropeist in splošni jezikoslovec
Festivali, nagrade: Pulj (svetovna
premiera, zlata arena za najboljšo masko); Sarajevo; Split; Festival
slovenskega filma Portorož; Festival neodvisnega filma Bahia (najboljši igrani
celovečerec); Cottbus; Torino