Osrednja tema te razstave se nanaša na politiko mobilnosti. Raziskuje pojme nadzora meja in mejnih linij, ki omejujejo gibanje ljudi in blaga, kar je posledica novega položaja Velike Britanije po brexitu in njenega statusa outsiderja v odnosu do EU. Razstava želi prav tako odražati trenutno stanje umetničine tesnobe v povezavi z vzponom skrajno desne politike v državah, kot sta Velika Britanija in ZDA, ter problematizira tudi položaj migrantov, ki se zaradi zaostrenih mejnih politik pogosto znajdejo v negotovosti, marginalizaciji in prisilni negibnosti.
Umetnica se poigrava tudi s konceptom Britanije kot otoka, pri čemer izpostavlja problematično, paradoksalno naravo idealiziranih in romantičnih predstav o otokih kot prostorih tako osame kot izolacije.
Nekateri razstavni predmeti raziskujejo tudi proces ustvarjanja del iz vidika logistične izvedljivosti – umetnine, ki jih je mogoče v principu izpihniti/nadevati, zložiti v kovček, prenesti virtualno ali jih udejanjiti kot začasne, prostorsko specifične performanse.
Jo Cope je britanska umetnica in konceptualna oblikovalka, ki deluje na presečišču mode, umetnosti, obrti in performansa. Njeno delo se osredotoča na čevlje kot simbolične nosilce človeške izkušnje, pri čemer raziskuje teme, kot so identiteta, gibanje, psihologija in družbena vprašanja. S pomočjo tradicionalnih tehnik izdelave obutve ustvarja sodobne skulpture, ki pogosto služijo kot metafore za življenjske poti in čustvene procese.
Foto: Nigel Essex