V dokumentarnem filmu spremljamo vrvenje življenja na hrastu: od korenin do krošnje. Na obronku gozda stoji mogočen hrast, star 210 let. Je kot tempelj, okoli katerega se vrti življenje, varuh naravnega ravnotežja. V njegovi krošnji domujejo veverice in šoje, lubje je naselila kolonija mravelj, v želodih se skrivajo rilčkarji, med koreninami gnezdi poljska miš, pod zemljo se razrašča micelij. Ponoči ga obiskuje jazbec, ob jutranji zori mlade srne. Zvesti par lesnih sov si v duplini ureja gnezdo. Drevesna združba je kot prava družina, s podporo, nesoglasji in težavnimi sosedi vred.

Hrast pooseblja moč in vzdržljivost, je najvišje in najbolj veličastno drevo severne poloble. Za mnoge je simbol upanja za življenje prihodnjih generacij. V filmu drevo postane središče vesolja, ki vrvi od življenja, habitat, ki se nenehno spreminja in prilagaja času dneva, vremenu, letnim časom. Gledalca vsrkata osupljiva fotografija in nikdar enaka zvočna podoba ter mu v meditativnem predahu poglobljenega opazovanja razkrivata krhko ravnovesje živega sveta.