Nkulunkulu
Nekoč ponoči bog je živo sanjal
svet poln ljudi, zvokov in barv.
Ob tem užival je, saj ni bil več sam:
na svetu človek je gospodoval.
Morskim ribam, rastlinam,
nebeškim pticam, živalim;
vsemu na zemlji, ki lazi,
vsemu pod vodo, z dušo človeku je gospodoval.
V Njegovih sanjah je gospodoval.
Noč minila je, prišel je dan.
- »Ustvaril bom človeka!«, Bog je dejal.
- »Podoben meni bo in spreten, loviti bo znal …
Takšen bo človek!«, Bog je sanjal.
Svoj'ga krokodila je poklical;
mu na hrbet skočil in se peljal:
po orehe nkulunkulu,
čarobne orehe nkulunkulu.
Polno naročje jih je nabral
in v širni svet se je odpeljal.
Orehe sem, orehe tja je metal,
tam, kjer so počili, človek je vstal!
Iz orehov nkulunkulu,
baje je prvi človek nastal!