Fausto Perbellini in Fausto Biasutti sta samotarja srednjih let, ki pričneta nenavadno prijateljstvo, ker si delita enako ime. S skupnim ciljem živeti skromno življenje na podeželju želita pobegniti pred rimskim vrvežem. Po preselitvi v podedovano hišo Biasuttijevih v furlanskih hribih se nespretno lotita kmetovanja, pri tem pa se skušata približati domačinom. Delujeta po motu: “Kar te ne ubije, te ojača”, vseskozi pa se učita iz svojih napak. Učita se poslušati naravo, ljubiti in graditi skupnost z drugimi. Končno prejmeta največjo od vseh nagrad: dar pravega prijateljstva.