Neverjetna zgodba o otroku, ki ga je življenje močno
prizadelo in bo svojo rešitev našel v ljubezni do svojih psov.
“Bog vsakemu nesrečniku pošlje psa.” – Alphonse de Lamartine
Režiser filma Luc Besson je povedal, da je navdih za film črpal iz članka o
francoski družini, ki je svojega otroka vrgla v kletko, ko je bil star pet let.
Po prebranem članku se mu je pojavilo vprašanje, kako takšen dogodek vpliva na
psihično zdravje človeka. Kako nekdo tak sploh preživi in kako se spopada s
svojim trpljenjem? To idejo je želel raziskati s filmom DOGMAN.
Trpljenje je skupno vsem ljudem in edini protistrup je ljubezen. Družba posamezniku
ne bo v pomoč, je pa ljubezen tista, ki zdravi. In prav ljubezen, ki jo je Dogman
prejel od svojih psov, mu bo pomagala. Dogman brez Caleba Landryja Jonesa ne bi
bil to, kar je. Za tako zapleten lik je potreben nekdo, ki je zmožen izražati
vsa čustva, žalost, želje, moč in kompleksnost lika.
Dogman je pretrpel veliko, a kljub temu še vedno ohranil svoje dostojanstvo.