Kot edini slovenski kulturnik je bil šaleški rojak Karel Destovnik - Kajuh leta 1953 razglašen za narodnega heroja. Za njim ostaja obsežen opus, ki ga poglavitno sestavlja poezija. Medtem ko je v prostoru naše sedanjosti partizansko gibanje sladko-kisla polpreteklost naroda, se avtorji predstave sprašujejo predvsem o neki minuli, večno mladi generaciji, ki je bila prisiljena sprejemati radikalne odločitve in se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora, propagandno trobilo, steklega psa. Še v sedanjosti doni ta glas za svet, ki ga ni. Partizanske pesmi so artefakti, dirjajo po gozdovih, kot duhovi se pojavljajo na proslavah, odmevajo med gorami, zato se ji mlada avtorska ekipa posveča celovito, pozorno in z zgledno mero spoštljive razdalje, ki vpelje tudi kritični pogled mlade generacije na izzive sodobnosti.

Predstava, ki je luč sveta ugledala v minulem Kajuhovem letu, je na Borštnikovem srečanju v Mariboru prejela nagrado za avtorski koncept in dramatizacijo. Z rekonstrukcijo možnega sosledja zgodovinskih dogodkov sta avtorja Živa Bizovičar in Nik Žnidaršič izpeljala poglobljeno raziskovanje dokumentarnega gradiva. Iz praviloma skopih in med seboj ne vselej povezanih dejstev sta zgradila eno izmed množice mogočih zgodb, ne da bi se pretvarjala, da ponujata končne odgovore na vse slepe pege nacionalne zgodovine ali pa celo edino resnico.