Arhivski dokumentarec Žige Virca (Houston, imamo problem!) prinaša nov in neobremenjen vpogled v vsakdanjik prebivalcev Slovenije na križišču zgodovine. Film, nastal s pomočjo obsežne akcije, v kateri so ljudi povabili, naj jim pošljejo svoje domače posnetke, postavi gledalca v avdiovizualni časovni stroj in ga ponese v kaotično obdobje pred in med osamosvojitvijo Republike Slovenije ter po njej. »Junija 1991 sem bil star štiri leta. Spominjam se zaskrbljenih staršev, ki si ob kavi šepetata nekakšne novice. Poletje je že v polnem razmahu. Vroče je. Od zunaj se zasliši meni neznan zvok. Sem sredi igre. Oče me vzame v naročje, z mamo hitro pobereta nekaj nujnih stvari. Ni mi jasno, zakaj moramo bežati iz bloka – jaz pa še vedno v pižami. Celo blokovsko naselje kot bežeče mravlje drvi proti čudnemu podzemnemu mestu, v katerem je na stopnišču poleg ogromnih železnih vrat zaskrbljen fant v uniformi s puško. V tem podzemlju pa so zbrani vsi sosedje, tudi nekaj prijateljev iz vrtca. Od dogodka mi je ostalo v spominu tudi, da je ena od mam s seboj prinesla kruh, namazan z marmelado, ki smo si ga razdelili. To je eden mojih prvih spominov na otroštvo. Morda ravno iz te bežne izkušnje in hkratne distance do vojne izvira moje zanimanje za obravnavo vojnih tematik, še posebej osamosvojitvene vojne. V Sloveniji je ogromno arhivskega avdiovizualnega gradiva iz osamosvojitvenega obdobja. Po mojih večletnih izkušnjah brskanja po zakladnici arhiva na RTV Slovenija, kjer hranijo tudi nemontirane originalne posnetke, sem ugotovil, da se tam skrivajo še neodkriti biseri obdobja osamosvajanja. Drugi del materiala, ki smo ga uporabili v filmu, pa je dosti bolj bistven – videogradivo posameznikov, ki so vzeli v roke kamero in zabeležili vsakdan. Ljudske veselice, naivne zabave, nazdravljanja ob rezultatu plebiscita, razglasitve samostojnosti, dopusti, na katerih se ljudje niso ozirali na vojno dogajanje, ter poroke, krsti, bežanje v zaklonišče, goreče hiše. Zato je bil najpomembnejši del našega filma projekt iskanja domačih posnetkov, ki so še toliko bolj razgalili duh časa. Vsekakor bolj od posnetkov že velikokrat videnega uradnega dogajanja v Cankarjevem domu. /…/ O tako kompleksnem obdobju naše zgodovine je bilo napisanih že mnogo knjig in posnetih mnogo filmov, kljub temu pa je še vedno ogromno tem nejasnih in neraziskanih. Zato tudi naš celovečerni film ni poskušal odgovoriti na prav vsa vprašanja. Lahko pa z distanco in celostnim pogledom na to obdobje ponudimo gledalcu vpogled v duh in emotivna stanja prebivalcev Slovenije tistega časa.« – Žiga Virc

Festivali, nagrade: Festival slovenskega filma; DOKUDOC Maribor