04. 11. 2022 ob 19:00, Kino Velenje

Rez!

Dogodki

Komična grozljivka, 111 min (FR)
Režija: Michel Hazanavicius
Igrajo: Romain Duris, Bérénice Bejo, Grégory Gadebois, Finnegan Oldfield, Matilda Lutz, Sébastien Chassagne
Film Michela Hazanaviciusa, avtorja z oskarjem nagrajenega Umetnika, je prisrčno trapasta parodija na zombijevske grozljivke in hkrati radosten poklon filmski obrti. Rez! je odprl letošnji festival v Cannesu.

V opuščeni stavbi gre na snemanju nizkoproračunske grozljivke vse narobe. Režiser z neznosnim vedenjem ekipo že tako ali tako spravlja ob živce, potem pa razkrije še svoj načrt, kako v projekt vnesti nekaj energije in vznemirjenja: prebudil bo starodavno zombijevsko prekletstvo. V divjem kadru-sekvenci, kjer letijo deli teles in špricajo telesne tekočine, se igralci spopadejo s pravimi nemrtvimi (in z režiserjem), nato pa se film šokantno konča in zvrstijo se napisi … Toda ali je to res vsa zgodba?

»To je high-concept film, ki svojo premiso razkriva šele z razvojem zgodbe. Začne se s katastrofo, a hitro zavije drugam in se konča na povsem nepričakovan način. Sprva se izdaja za klasični film o zombijih, postopoma pa se razvije v situacijsko komedijo in nazadnje izteče v čisto nov žanr, nekakšen lažni dokumentarec o snemanju, ki vse omenjene vidike združi v eksplozivnem finalu. Gledalec se najprej sprašuje, kaj pravzaprav sploh gleda, na koncu pa ugotovi, da film ni le smešen, temveč tudi iznajdljiv in bistroumen – vsaj upam tako! /…/ Že dolgo sem si želel napisati komedijo o snemanju filma. Vse odkar sem začel režirati, sem imel priložnost opazovati veliko smešnega vedenja, doživel sem mnogo snemanj, ki so bila včasih osupljiva, včasih smešna in včasih ganljiva. Snemalna prizorišča so mi kot osnovno gradivo zelo všeč: gre za nekakšno pretirano mikro družbo, kjer se liki pogosto razkrijejo na spektakularen način. /…/ Rez! je poklon ljubiteljskim filmom, filmom brez proračuna, narejenim z več energije kot denarja, a tudi – in morda predvsem – poklon ljudem, ki jih ustvarjajo: igralcem, režiserjem, pa tudi tehnikom, vajencem … vsem. Poklon filmu v procesu nastajanja, vsakodnevni filmski obrti. /…/ /…/ Film je kar precej meta. Moja žena igra režiserjevo ženo. Moja hči igra njegovo hčerko. To je v skladu s temo. Toda film je meta na več ravneh. Gre za nenehni mise en abyme. Snemanje filma v filmu, ki tudi sam pripoveduje o snemanju filma; priredba japonskega filma, ki pripoveduje zgodbo o priredbi japonskega filma; igralci igrajo igralce, prizore spremljamo z več zornih kotov … Celo sami smo se med snemanjem včasih izgubili …« – Michel Hazanavicius

Festivali, nagrade: Cannes (otvoritveni film); Sitges, Palić