Drama
Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj
Tekst: Oče Romuald/Lovrenc Marušič
Priredba in režija: Jernej Lorenci
Igrajo: Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Miranda Trnjanin, Gregor Zorc

Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko delo v knjižni slovenščini z začetka 18. stoletja z govornimi posebnostmi lokalnega okolja in najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga, edina iz baročnega obdobja. Gre za kulturni spomenik, ki ga je na eni strani ustvarila tradicija ljudske pobožnosti, na drugi strani pa temelji na tradiciji starejših besedil slovenskih spokornih procesij. Njegova izvirna posebnost je v tem, da združuje prvine mediteranskih procesij (tako da so se skozi mesto pomikale skupine nastopajočih – deloma na vozovih, deloma na nosilih) in bolj germanske (srednjeevropske) elemente velikonočnih duhovnih iger z igralci in dramsko strukturo.
Besedilo je leta 1721 zapisal škofjeloški kapucin pater Romuald, rojen kot Lovrenc Marušič v Štandrežu pri Gorici, ki je v Škofji Loki deloval kot pridigar in voditelj procesije na veliki petek. V 863 rimanih verzih se pred nami odvije svetopisemska odrešenjska zgodba, ki velja za eno najlepših dramskih pesnitev v slovenski literaturi, ki je v 20. stoletju dobila ime Škofjeloški pasijon. Vsebina nam v 13 podobah prikazuje zgodovino odrešenja, ki se začne s starozaveznim izgonom Adama in Eve iz raja, ko se zgodi človekov padec v greh, ki je delo hudobnega duha. Poslej na svetu zavlada Smrt, ki ji nihče ne uide …

Uprizoritvena različica besedila igre Škofjeloški pasijon je nastala z ekipo ustvarjalcev med procesom vaj. Predstava in igralci so prejeli številne domače in tuje nagrade, med drugim tudi obe najprestižnejši domači nagradi, nagrado Tedna slovenske drame 2021 in veliko nagrado Borštnikovega srečanja 2022.
Predstava traja 95 minut in nima odmora.