Častna pokroviteljica
Bernarda Jeklin
Dragi moji!
Ker sem strašno stara gospa, moram povedati, da v časih mojega odraščanja prave Pike še ni bilo. A v marsičem sem bila njena predhodnica in napovedovalka. Predvsem v tistih bolj porednih lastnostih, ki jih starši otrokom iz njene knjige berejo z nekoliko tišjim glasom. Neustrašena že, neustrašena. A tudi precej poredna, jezikava, odrezava in tako naprej. V tem pogledu se še vedno počutim, kot da sva Pika in jaz majčkeno v sorodstvu.
A ko je prišla na svet moja hčerka, je pravkar začela s porednostmi in z neustrašenostjo tudi prava Pika, tale vaša in naša Pika. In knjigo o Pikinih podvigih in dogodivščinah sva potem skupaj prebirali čisto, ampak čisto vsak večer. Počasi so se strani umazale, zmečkale in zmahedrale in hrbet je začel popuščati; knjiga o Piki je začela od gromazanske uporabe razpadati.
Ampak to sploh ni bilo bistveno ali posebej pomembno, ker sva jo znali obe že na pamet. Le liste sva obračali, za kaj drugega ni bilo potrebe, in družno žebrali Pikine dogodivščine.
Zato me ne sprašujte, kako vesela in ponosna sem bila, ko so mi predlagali, naj bi bila letos častna pokroviteljica tega največjega slovenskega otroškega festivala jaz. O tem, da bo Pikin 22. festival nepozabna dogodivščina, pa je tako in tako jasno vsem že vnaprej.
Se vidimo!
Bernarda Jeklin
