Ideogram fotoaparata

Festival VelenjeABONMAJIBeli abonma


Beli abonma

6. marec 2017, ob 19.30, dom kulture Velenje, velika dvorana
SNG Drama Ljubljana
Stanisław Ignacy Witkiewicz
Ponorela lokomotiva
Drama  kriminalka
Režija: Jernej Lorenci
Igrajo: Janez Škof, Aljaž Jovanović, Tina Vrbnjak, Matija Rozman, Nina Ivanišin, Petra Govc, Zvone Hribar, Gorazd Logar, Boris Mihalj, Andrej Nahtigal, Katja Levstik, Giovannino Raffanelli, Zoran Košir
Strojevodja in kurjač, ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, skleneta, da bosta z nezaslišano hitrostjo pognala svojo parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Rada bi doživela vznemirljiv vrhunec hitrosti in zanosa in videla, kako je na drugi strani. Izkaže pa se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice. Njun nevarni eksperiment pokvarijo potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak.
V uprizoritvi se sicer nahajamo na parni lokomotivi, a gre za metaforo življenja in gledališča. Na lokomotivo vstopimo tik pred zagonom. Kurjač in strojevodja se pred odhodom poslavljata od zaročenke in žene. Ponorela lokomotiva se morda začenja kot dramska predstava v slogu psihološkega realizma. Prikazuje sliko ujetega, nepristnega življenja, hkrati pa tudi podobo gledališča, v katerem nezadržno narašča napetost, ki jo Ponorela lokomotiva mora sprostiti. Ponorela lokomotiva v režiji Jerneja Lorencija je intenziven gledališki dogodek, ki presega pričakovanja in v katerem na nek način fizično začutiš izjemno energijo igralcev, ki so res pripravljeni in sposobni narediti eksplozijo na odru.
Predstava je leta 2013  na osrednjem slovenskem gledališkem festivalu Borštnikovem srečanju v Mariboru prejela najpomembnejšo – veliko nagrado za najboljšo uprizoritev sezone.
Traja 1 uro in 20 minut


27. marec 2017, ob 19.30, dom kulture Velenje, velika dvorana
SNG Drama Maribor
Henrik Ibsen
Hedda Gabler
Drama
Režija: Mateja Koležnik
Igrajo: Nataša Matjašec Rošker, Jurij Drevenšek, Maša Žilavec, Mateja Pucko, Ivo Ban, Matjaž Tribušon
Med najbolj kontroverzne ženske like očeta moderne drame, norveškega dramatika Henrika Ibsena (1828–1906), sodi Hedda Gabler – ena prvih dramskih junakinj, ki ni ne logična ne nora. Ko se je pojavila, so jo označili za »neresnično in monstruozno«, danes ji lahko rečemo sodobna ženska – usodna, demonsko privlačna, predrzna in samovoljna. Ne sleče še poročne obleke, ko začuti, kako jo družbeni korzet utesnjuje in s svojimi pravili predpisuje, kakšna naj bi bila vloga ženske v družbi. Njeno iskanje svobode izvira iz njenega hlepenja po moči. Na eleganten način režira, speljuje, napeljuje, kreira in s pridom izkorišča svojo fatalno usodnost. Destruktivna boginja vse to počne, da bi pregnala svoje smrtonosno dolgočasje.
Predstava v (ženski) režiji Mateje Koležnik je prejela številna priznanja in nagrade, posebej pa velja omeniti veliko nagrado za najboljšo uprizoritev na 50. festivalu Borštnikovo srečanje 2015,na katerem je glavna igralka Nataša Matjašec Rošker prejela tudi Borštnikovo nagrado za igro.
Predstava traja 1 uro in 15 minut.


Ponedeljek, 24. oktober 2016, ob 19.30, dom kulture Velenje, velika dvorana
SNG Nova Gorica
Nina Mitrović
Srečanje
Drama
Režija: Primož Bebler
Igrata: Bine Matoh in Blaž Valič
Tridesetletni sin po dolgem času obišče šestdesetletnega očeta. Vzrok, da se je kljub zaznamovanosti z očitki značajske omahljivosti in nekoristnosti vendarle odločil za obisk, je očetovo zdravstveno stanje. Srečanje je redkobesedno, a dovolj dolgo, da se zunaj naposled zmrači.
Komorna igra Srečanje je kljub prisotnosti zgolj dveh družinskih članov dejansko drama o celotni družini. Zanjo je bila sodobna hrvaška dramatičarka Nina Mitrović nagrajena tako doma kot v tujini. V Srečanju secira odnos med očetom in sinom, ki ga od vselej pogojujeta temeljni značajski razkorak in nepripravljenost prisluhniti drugemu. Igra predstavi situacijo srečanja po večletni odtujenosti v času očetovega soočanja z bližajočim se življenjskim koncem.   Iz komunikacije med osebama, ki poskušata razčistiti intimna poglavja v zgodbi  njune male sorodstvene skupnosti, a premoreta bistveno premalo razumevanja in osebnih sposobnosti za vzpostavitev globlje vezi, se fragmentarno prikazuje podoba celotne družine.
Predstava traja eno uro.


14. november 2016, ob 19.30, dom kulture Velenje, velika dvorana
SNG Drama Ljubljana
Alfred Jarry
Kralj Ubu
Satira (divja komedija o zlobi in pohlepu)
Režija: Jernej Lorenci
Igrajo: Jernej Šugman, Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Klemen Slakonja, Sabina Kogovšek, Boris Mihalj, Gregor Zorc, Žan Perko
To, kar je avtor naslovil Kralj Ubu ali Poljaki, je prvotno nastalo kot farsa duhovitega mladega učenca, avtorjevega sošolca na liceju. Vzrok za to farso je bil nepriljubljeni učitelj fizike, ki ga je prikazal kot poljskega kralja, nekakšnega Macbetha, ki zavzame prestol s pobojem kraljevske družine in zavlada kot brezobziren in pohlepen oblastnik, dokler se mu ne maščuje sin ubitega kralja in ga prežene iz države. Na njegovi osnovi je stesal lik skopega, požrešnega, razbrzdanega, oholega in strahopetnega, pa tudi fizično grdega in trebušastega kralja Ubuja, preko njega pa sramotil despotizem, pehanje za močjo in oblastjo, družbene institucije in puhlo malomeščanstvo. Kralj Ubu je napovedal avantgardne tokove, ki so pometli s tradicionalnimi oblikami, tako nadrealizem, dadaizem kot celo dramo in tudi gledališče absurda. Družbi pa je napovedal pohod pohlepa in brezobzirno morijo. Vse to v obliki objestne in obešenjaške igre z obilico črnega humorja in brez vsakršnih zadržkov.
Brezobzirni, pohlepni, pogoltni in v resnici strahopetni Ata Ubu, ki ga k divjaškemu prevzemu oblasti in  še bolj okrutnemu totalitarnemu vladanju spodbuja njegova žena Mama Ubu, parodirana različica Lady Macbeth, vzbuja obilo odkritih in prikritih namigovanj. Lahko bi celo rekli, da ima vsak čas svojega kralja Ubuja.
Predstava je uvrščena v letošnji program Borštnikovega srečanja.


12. december 2016, ob 19.30, dom kulture Velenje, velika dvorana
SLG Celje
Vinko Möderndorfer
Nostalgična komedija
Komedija
Režija: Boris Kobal
Igrajo: Anica Kumer, Evgen Car, Tanja Potočnik, Bojan Umek, Liza Marija Grašič, Aljoša Koltak, Barbara Medvešček, Igor Žužek
Nostalgična komedija, predstava večkrat nagrajenega slovenskega dramatika Vinka Möderndorferja, je preplet prizorov iz treh različnih obdobij v življenju nekega para. Je življenjski obračun nekega običajnega para, ki se vsak po svoje spominjata istih dogodkov iz njunega skupnega življenja. Spoznamo ju kot mlad zaljubljen par v zgodnjih srednjih letih, ko ustvarjata družino, in kot ostarela zakonca, ki sta uspela previhariti vse življenjske viharje. Spoznamo, kaj ju je združevalo in kaj ju je razdruževalo, poglobimo se v njun odnos, težave in radosti njunega življenja. Njuna pogleda na skupno preteklost sta različna, vsak po svoje sta si v spomin zapisala pomembne dogodke in jih po svoje interpretirala. Komedija govori o različnih percepcijah življenja, vsak človek si zapomni svoje detajle, svoje občutke in reakcije, vsak dojema reakcije nekoga drugega drugače. Resnica ni nikoli objektivna. Je subjektiven pogled na posamezen dogodek in zato ima vsak človek svojo resnico.
Nostalgična komedija je intimna in močna zgodba o družini, družinskih odnosih, staranju, o življenju dveh posameznikov, izrisuje pa različne faze odnosa dveh ljudi, od zaljubljenosti do medsebojnega razvijajočega se odnosa, težav v zakonu, odnosa z otroki. Je zgodba vsakega zmed nami, ki si gradi svojo resnico o svojem bivanju in se spopada s svojo minljivostjo.
Predstav traja 1 uro in 20 minut.


16. januar 2017, ob 19.30, dom kulture Velenje, velika dvorana
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana in Prešernovo gledališče Kranj
Emil Filipčič in Marko Derganc
Butnskala
Satira
Režija: Vito Taufer
Igrajo: Miha Rodman, Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Blaž Setnikar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko, Matija Vastl, Blaž Šef, Matej Recer, Dario Varga, Mojca Partljič, Željko Hrs, Uroš Maček, Stane Tomazin, Janja Majzelj, Anja Novak, Anže Kristan
Butnskala je legendarna radijska igra Radia Študent, ki sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc posnela (kot je v enem od intervjujev povedal Marko Derganc) iz čistega veselja do »zafrkancije«  pa čeprav so nekateri mislili, da je šlo za aluzijo na takratno politično in kulturno sceno ter takratne veljake. Butnskala je že med predvajanjem na Radiu Študent dobila kultni status. Ko so jo predvajali ob sobotnih večerih, so se v Ljubljani ulice dobesedno izpraznile, ljudje so jo znali na pamet in jo z radija snemali na kasete. Ob svojem nastanku leta 1979 je Butnskala s svojim absurdnim humorjem in predvsem z neverjetno lucidno kritiko družbenega sistema pretresla takratni čas, danes pa lahko samo zaprepadeno ugotavljamo, da je glede na dogajanje v naši državi vsebina predstave še kako aktualna.
Tekst in predstava je nekakšna slavna zapuščina žlahtne slovenske norosti, h kateri se moramo vračati, da bi se spomnili, da nas nista ena sama pridnost in pokornost. Zgodbo moramo v trenutkih stiske ciklično obujati in ji dovoliti, da je vselej na voljo novim generacijam Slovencev, ki so skrenili s prave poti in zašli v tunel dvoma …
Predstava traja 2 uri in 10 minut in ima odmor.

 
Izdelava spletnih strani: AV studio