Ideogram fotoaparata
Fotogalerija

Festival VelenjeABONMAJIAbonma Obiski


Abonma Obiski

26. oktober 2017, Gledališče Park, Murska Sobota
Mestno gledališče ljubljansko
William Shakespeare
Trač ali mnogo hrupa za nič
Avtor libreta: Gašper Tič
Avtor glasbe: Davor Herceg
Režiserja: Jaka Ivanc in Gašper Tič
Igrajo: Tanja Ribič, Gregor Čušin, Iva Krajnc Bagola, Tina Potočnik Vrhovnik, Mojca Funkl, Milan Štefe, Jaka Lah, Rok Matek, Filip Samobor, Matic Lukšič, Gaber K. Trseglav / Tomo Tomšič, Rok Prašnikar, Rok Kravanja, Uroš Smolej idr.

Mnogo hrupa za nič je ena  najslavnejših Shakespearovih komedij. Suče se okrog ljubezni, hrepenenja, izdaj, spletk in vseh mogočih preizkušenj, ki jih morajo zaljubljenci prestati, da si lahko nazadnje presrečni skočijo v objem. V bolj sodobno in muzikalno opravo sta jo odela avtor Gašper Tič in skladatelj Davor Herceg. Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi k srečnemu koncu naproti.
V skladu z duhom sodobnega časa, kot so »fake news«, politična parola in novinarski kodeks nekaj sekundarnega, medtem ko prvo mesto prevzemajo kliki, so se v uspešnem muzikalu MGL-ja lotili pomena prihoda medija v statično družbo mesteca, ki spominja na sodobno Gogo. Trač je igriv muzikal, ki ga spremlja uigran glasbeni ansambel, katerega rdeča nit je sicer jazzovska kabarejskost, a popestrena s spretnimi izmiki v znane melodije in popevke. Domiselni libreto v gibkih verzih aktualizira s popularnim humorjem, nastavi zgodbo. Zaprašen zakon Maše in Leonata je obrodil hčerki (že godni za poroko) – jezikavo, samozavestno Beatrice ter Hero – introvertirano intelektualko, ki ji verz ne gre z jezika. Ključno gonilo predstave je seveda ljubezen. S Shakespearjem navdahnjeno besedilo se presenetljivo gladko umesti v formo standardnega muzikala. Svoje je dodalo odlično sodelovanje vseh treh avtorjev.
»Predstava je eden zadnjih velikih avtorskih in sorežijskih uspehov  Gašperja Tiča.«


29. december 2017, velika dvorana SNG Maribor
SNG Opera in balet Maribor
Giuseppe Verdi
Trubadur
Režija: Filippo Tonon
Libreto: Salvadore Cammarano, Leone Emanuele Bardare

Verdijeva nezmotljiva glasbena pisava vedno znova navdušuje in s posebno tenkočutnostjo gane še tako zahtevnega poslušalca, saj je v svojih glasbeno-gledaliških delih skoraj vedno stremel k univerzalno človeškemu, večnim temam odrešujoče ljubezni ter pogosto tudi uničujočim silam, ki lahko za vedno zaznamujejo življenje posameznikov. Njegova opera Trubadur (Il trovatore) je repertoarna stalnica številnih gledališč, v kateri se pod okriljem strastne in melodične glasbe prepletajo različni motivi. Najpomembnejši je gotovo ljubezensko rivalstvo do plemkinje Leonore, ki razdvaja brata, grofa Luno in trubadurja Manrica, ki ne vesta, da sta v sorodu, najusodnejši pa je motiv krvnega maščevanja, ki tragično poseže v življenje vseh glavnih opernih oseb. Opera Trubadur beleži izjemen uspeh že od svoje praizvedbe, zaradi dramsko zgoščene glasbe in veličastnih arij pa bo v vsem svojem blišču zaživel tudi na velikem mariborskem odru.
»Verdijeva operna mojstrovina o usodni ljubezni in krvnem maščevanju.«


26. januar 2018, SNG Opera in balet Ljubljana
SNG Opera in balet Ljubljana
Wolfgang Amadeus Mozart
Don Giovanni
Libreto: Lorenzo Da Ponte
Glasbeni vodja, dirigent: Loris Voltolini
Režiser, scenograf: Diego de Brea

Mozart in Da Pontejeva mojstrovina Don Giovanni (1787) še danes velja za eno največjih opernih umetnin. V razpuščenem 18. stoletju je bila stara zgodba o španskem plemiču don Juanu Tenoriu, ki mu ni bilo žensk nikoli dovolj, a se je vsake nemudoma naveličal, v veliki modi. Mit o razuzdanem zapeljivcu vse do današnjih dni navdušuje mislece, literate in skladatelje in odpira mnoga vprašanja notranje svobode in svobodomiselnosti. Mozart je Don Giovannija, ki smo ga pri nas večinoma uprizarjali z naslovom Don Juan, napisal za praško gledališče, kjer je doživel veličasten uspeh.
Dramski režiser Diego de Brea se je v zadnjem času, in predvsem v tujini, uveljavil tudi kot izjemen operni režiser, na odru ljubljanske Opere pa bo režiral prvič.


18. februar 2018, Cankarjev dom Ljubljana
SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom
Ivan Cankar
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Priredba in režija: Eduard Miler

Vsa dramska dela Ivana Cankarja, tudi če jih zgolj beremo, v sebi nosijo močan pečat gledališkega. Ne glede na tematiko jih je pisal z jasno mislijo na uprizarjanje, predvsem pa na gledalce. Zato je bilo presenečenje kritiškega odziva nad v dveh tednih spisano in še istega leta (1907) uprizorjeno farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski izredno. Uprizoritvi so očitali prav tisto, čemur se je Cankar ves čas poskušal izogniti. Da je nekomunikativna, polna »šmire«, konfuzna, brez dramskega zapleta …
Kljub hladnemu sprejemu ob nastanku je Pohujšanje preživelo, tudi zato, ker napetost na osi posameznik–družba še kako obstaja tudi danes. Kakšno je to razmerje in kakšna šentflorjanskost, do kam v času spletne globalizacije segajo njene meje, kaj sploh še sta pojma svoboda in individualizem, kaj je kreativnost in kaj njen smisel … so zgolj nekatere teme, zaradi katerih je farsa danes enako ali še bolj aktualna kot pred sto desetimi leti.
»Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina Šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni.« (I. Cankar)
Letošnja »velika« koprodukcija Cankarja v Cankarjevemen domu (7 Veličastnih).


6. marec 2018, velika dvorana SNG Maribor
Opera in balet SNG Maribor
Leva desna, leva desna
Baletni večer sodobnih koreografij (triptih)

Maestro, koreografija: Gaj Žmavc
Koreografska noviteta mladega slovenskega baletnega plesalca in koreografa Gaja Žmavca je po avtorjevih besedah nastala iz navduševanja nad velikimi deli klasične glasbe. Glavno koreografovo vodilo bo tako predvsem "plesna orkestracija" oziroma prikaz moči in efekt mase, ki jo na gibalno virtuozen, včasih komičen in igriv način osmišlja ter skozi manipulacijo sestavlja in razstavlja kreator predstave.
Hill Harper's Dream, koreografija: Edward Clug
Kot pojasnjuje avtor, se Hill Harper's Dream ne dogaja visoko v gorah niti na ravnem polju, ampak nekje vmes, tj. na 212 centimetrov visokem hribu. Omenjeni vplivi se ne nazadnje odražajo v celovitem estetskem diapazonu in prečiščeni koreografski atmosferi, ki s svojo fantazijsko simboliko trka neposredno na naše nezavedno in obiskovalcu z bogato paleto plesne ekspresije naslika nov sveženj še nedoživetih sanj.
Left right left right, koreografija: Alexander Ekman
Ekmanova koreografija je nekakšna študija človeškega gibanja, ki se zgodi na dokaj nekonvencionalen način, to je z uporabo 16 tekalnih trakov, s preprostimi, a zato nič manj prepričljivimi odrskimi učinki in z menjavanjem sodobnih zvočnih pejsažev. Ekmanov umetniški cilj se tudi tokrat navezuje na temeljno vprašanje, ki si ga je zastavil pred ustvarjalnim procesom: Zakaj pravzaprav potrebujemo to delo?


22. maj 2018, Cankarjev dom Ljubljana
Piksel
Produkcija: Centre Chorégraphique National de Créteil et du Val-de-Marne / Compagnie Käfig
Koprodukcija: Maison des Arts de Créteil, Espace Albert Camus – Bron
Umetniško vodenje in koreografija: Mourad Merzouki
Digitalna produkcija: Adrien Mondot, Claire Bardainne
Glasba: Armand Amar

Režiser in koreograf Mourad Merzouki, ki je bil v devetdesetih ena ključnih osebnosti francoskega in mednarodnega plesnega hiphoperskega dogajanja, danes deluje na križišču različnih ustvarjalnih področij. Praviloma njegova dela bogatijo elementi sodobnega cirkusa, borilnih veščin, plesa, upodabljajočih umetnosti, predvsem pa sodobne tehnološke rešitve. Večdisciplinarni pristop mu omogoča raziskovanje obzorij tako plesne kot drugih ustvarjalnosti.
Projekt Piksel je mejna točka združitve sodobne tehnologije in igralčevega telesa, pri čemer oba ohranjata svojo primarnost, hkrati pa delujeta kot eno. Kot organizem, sestavljen iz dveh različnih danosti, združen v novo, tretjo. Tehnologija ni le odrski učinek, temveč gradivo, da plesalce prestavi v novo razsežnost, ki prevzame tako z »digitalizirano« natančnostjo kot lirizmom, ki ga znotraj nje ustvarjajo telesa.
»Paša za vsa čutila in pomenljiva pripoved o tem, kam ob visokem tehnološkem ritmu pravzaprav korakamo, plešemo.« (7 Veličastnih)

Vpis starih abonentov bo od 4. 9. 2017 do 9. 9. 2017.

 
Izdelava spletnih strani: AV studio