Zeleni abonma

Stand up komedija je vse bolj popularna tudi pri nas in po vzoru Velike Britanije in ZDA, in po anglosaškev vzoru bo potekajo tudi njen večeri Predstavo začne povezovalec ali MC, kar izhaja iz angleškega izraza "Master of Ceremonies". Njegova naloga je, da s krajšim nastopom ter interakcijo z občinstvom ogreje in pripravi na nastopajoče. V predstavi največkrat več komikov, ki si sledijo glede na izkušnje in kvaliteto, med njimi pa s kratkimi točkami nastopa tudi povezovalec. Kot zadnji pogosti nastopi najizkušenejši komik večera.

Tin Vodopivec je gonilna sila lepega števila različnih projektov, idejni oče Festivala Panč, njegova neizmerna delovna energija pa mu odpira vrata v številne še neodkrite svetove zabavljaštva. Nastopil je že praktično povsod. Od tega, da je v Hali Tivoli ogreval gledalce na koncertu Julia Iglesiasa, do nastopov na televiziji, študentskih zabavah ... Tin je na odru šarmanten, prijeten in všečen in deluje naravno. Po številu nastopov Tin prednjači pred vsemi ostalimi slovenskimi stand-up komiki, saj je zaradi zmernega, neškodljivega in obenem odličnega humorja zaželen povsod. Perica Jerković je slovenskim ljubiteljem stand-up komedije znano ime, saj gre za enega najizkušenejših stand-up komikov pri nas. Kot ustanovni član skupine Komikaze se je vsem vtisnil v spomin z avtobiografsko točko »Rojen v Jugi«. Kot študent in aktivist koprskega študentskega kluba se je začel ukvarjati sprva s filmsko, kasneje pa tudi s stand-up komedijo. Leta 2003 je pognal študentski stand-up s šov "Ceu Smeh," ki je bil tako uspešen, da so ga izvajali štiri leta. Jure Murko se je s stand-up komedijo začel ukvarjati po kratki epizodi v amaterskem gledališču, ko je ugotovil, da je najboljši medij za podajanje dogajanja v svetu okoli sebe - on sam. Zase pravi, da je Zemljan, ki s svojimi tremi očmi in dvema glavama igra mentalni tetris z vsakdanjimi rečmi, ekstremnimi oblikami človeškega vedenja, tabuji in statistiko. Rad ima temnejše odtenke črnega humorja in glede na to, da živi v Sloveniji, ni bojazni, da bi mu zmanjkalo idej ... Iva Lačan se s stand-upom ukvarja dve leti. Po »izobraževanju« na akademiji Panč, se na svojih nastopih simpatično norčuje iz lastne neumnosti, družine, nenavadnih pripetljajev in določenih bizarnih motivov, ki jih najde v medijih, družbi ali jeziku. Piko na i njenim nastopom doda prikupna zmedenost, ki kompenzira njen včasih oster jezik.

Dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik Anton Tomaž Linhart (1755–1795) je bil večstransko nadarjena osebnost, človek širokih nazorov, izrednega ustvarjalnega poguma in moči. Ustvaril je pomembno umetniško in znanstveno zapuščino. V mladih letih je bil jezuitski gojenec in redovniški novinec v stiškem samostanu, nato slušatelj finančnih in političnih ved na Dunaju, po vrnitvi v Ljubljano uradnik pri deželnih stanovih in šolski komisar za gorenjsko okrožje. Ustanovil je Društvo prijateljev gledališča, v njem sta s Zoisom uveljavljala slovenske razsvetljenske težnje. Linhart je avtor prvih dveh slovenskih komedij. V Županovi Micki (1789), nastali po predlogi Josefa Richterja »Die Feldmühle« (Vaški mlin, 1777), mu je uspelo iz nezahtevne predloge ustvariti živo podobo domačega življenja. Županova Micka je bila prva igra v slovenskem jeziku, hkrati je tudi Linhartov prvi dramski poskus v slovenščini. Igra je nastala iz razsvetljenskega duha dobe, ki je spodbujala zdravo kmečko zavest in kazala brezdelno in pokvarjeno življenje plemstva. Linhart je socialni problematiki dodal tudi narodno. Župan Jaka nagovarja svojo hčerko Micko, da bi se poročila z Anžetom, kmečkim fantom, vendar Micki bolj ugaja plemič Schönheim, ki ji je podaril zaročni prstan. Kasneje se izkaže, da plemič z dekletom ni imel resnih namenov in se je z njo le poigral. Schönheim je v resnici že zaročen z bogato vdovo Šternfeldovko in je Micki podaril prstan, ki ga je njemu podarila vdova. Vsi skupaj naredijo načrt proti prevarantskemu plemiču. Igra se srečno izteče s poroko Anžeta in Micke, vdova pa nažene lažnivega plemiča.